Najlepša hvala vsem, ki ste z nami delili svoje vtise in sooblikovali kongresni word cloud!
V razdelku FOTO UTRINKI si lahko ogledate nekaj fotografij kongresa!
Kongres bo potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika vlade Republike Slovenije,
dr. Roberta Goloba.
Prišel je čas za nov Kongres psihologov Slovenije. Po dobrih dveh letih epidemije s številnimi ovirami se bomo letos v živo srečali na slovenski Obali.
Kongres psihologov Slovenije bo potekal od 16. do 18. novembra 2023 v Kongresnem centru Bernardin v Portorožu. Ob tej priložnosti smo člani Oddelka za psihologijo Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem prejeli programsko štafetno palico, za kar se Društvu psihologov Slovenije zahvaljujemo.
Programski odbor je na svoji prvi seji izbral osrednjo temo kongresa:
Jaz in okolje: preplet notranjih in zunanjih svetov
Verjamemo, da je to tema, ki odpira nešteto idej. Jaz kot posameznik v socialnem, naravnem, grajenem, virtualnem ali kako drugače opredeljenem okolju. Jaz kot osebnost, ki se različno odzivam na dogodke v omenjenih okoljih. Jaz kot aktiven član, ki prispevam k bogastvu socialnih stikov, ali jaz, ki se zavedam pomena naravnega okolja. Jaz, ki mi je pomembno, da se dobro počutim v grajenem okolju, in seveda jaz, ki vedno kaj novega odkrijem v virtualnem okolju.
»Kako si lepa, ko se vrtiš v tej svoji modri obleki,
čeprav tako okrogla, tako zaobljena,
zame si popolno telo sredi neba.«
Tako poje Klemen Slakonja v pesmi z naslovom Kako si lepa ali, kot jo je poimenoval, Pesem Zemlji. Zemlja je naše okolje, naravno in grajeno. Prostor za ustvarjanje socialnega in virtualnega okolja. Vsekakor je to tema, ki poleg nas, psihologov, vključuje vrsto drugih strokovnjakov in ustvarja bazen interdisciplinarnega sodelovanja. Zato verjamemo, da ne bo težko najti ideje za prispevek, ki ga boste predstavili na našem kongresu.
V osrednji temi se lahko najdete vsi tisti, ki podrobneje spoznavate virtualno okolje in imate izkušnje bodisi s poučevanjem ali izvajanjem svetovanja oz. psihoterapije na daljavo. Prav tako lahko svoje izkušnje predstavite tisti, ki spremljate proces dela od doma. Seveda ne gre zanemariti vpliva virtualnih socialnih omrežij na vsakodnevno življenje, npr. mladostnikov ali odraslih. Pri posameznikovem ravnotežju v življenju pomembno vlogo igra naravno okolje; spremljanje narave in naravnih pojavov, gibanje v naravnem okolju, pomen naravnega okolja pri zdravju posameznika – to so ideje, ki jih lahko naslovite v svojih prispevkih. In grajeno okolje z gradbenimi materiali, lokacijo gradnje, količino svetlobe v prostorih, njihovo velikostjo in opremo. Kako se počutimo v domačih prostorih, opremljenih z lesenimi elementi? Ali nam pogled na park v delovnem okolju zmanjša občutke napetosti? Vse to in še marsikatera druga ideja, ki se vam utrne ob prebiranju prvih informacij o kongresu, naj obogati naš kongresni program. Še enkrat lepo vabljeni s svojimi prispevki!
V imenu Programskega odbora Kongresa psihologov Slovenije 2023
Vlasta Novak Zabukovec, predsednica
Kongres psihologov Slovenije bo potekal od 16. do 18. novembra 2023 v Kongresnem centru Bernardin v Portorožu. Ob tej priložnosti smo člani Oddelka za psihologijo Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem prejeli programsko štafetno palico, za kar se Društvu psihologov Slovenije zahvaljujemo.
Programski odbor je na svoji prvi seji izbral osrednjo temo kongresa:
Jaz in okolje: preplet notranjih in zunanjih svetov
Verjamemo, da je to tema, ki odpira nešteto idej. Jaz kot posameznik v socialnem, naravnem, grajenem, virtualnem ali kako drugače opredeljenem okolju. Jaz kot osebnost, ki se različno odzivam na dogodke v omenjenih okoljih. Jaz kot aktiven član, ki prispevam k bogastvu socialnih stikov, ali jaz, ki se zavedam pomena naravnega okolja. Jaz, ki mi je pomembno, da se dobro počutim v grajenem okolju, in seveda jaz, ki vedno kaj novega odkrijem v virtualnem okolju.
»Kako si lepa, ko se vrtiš v tej svoji modri obleki,
čeprav tako okrogla, tako zaobljena,
zame si popolno telo sredi neba.«
Tako poje Klemen Slakonja v pesmi z naslovom Kako si lepa ali, kot jo je poimenoval, Pesem Zemlji. Zemlja je naše okolje, naravno in grajeno. Prostor za ustvarjanje socialnega in virtualnega okolja. Vsekakor je to tema, ki poleg nas, psihologov, vključuje vrsto drugih strokovnjakov in ustvarja bazen interdisciplinarnega sodelovanja. Zato verjamemo, da ne bo težko najti ideje za prispevek, ki ga boste predstavili na našem kongresu.
V osrednji temi se lahko najdete vsi tisti, ki podrobneje spoznavate virtualno okolje in imate izkušnje bodisi s poučevanjem ali izvajanjem svetovanja oz. psihoterapije na daljavo. Prav tako lahko svoje izkušnje predstavite tisti, ki spremljate proces dela od doma. Seveda ne gre zanemariti vpliva virtualnih socialnih omrežij na vsakodnevno življenje, npr. mladostnikov ali odraslih. Pri posameznikovem ravnotežju v življenju pomembno vlogo igra naravno okolje; spremljanje narave in naravnih pojavov, gibanje v naravnem okolju, pomen naravnega okolja pri zdravju posameznika – to so ideje, ki jih lahko naslovite v svojih prispevkih. In grajeno okolje z gradbenimi materiali, lokacijo gradnje, količino svetlobe v prostorih, njihovo velikostjo in opremo. Kako se počutimo v domačih prostorih, opremljenih z lesenimi elementi? Ali nam pogled na park v delovnem okolju zmanjša občutke napetosti? Vse to in še marsikatera druga ideja, ki se vam utrne ob prebiranju prvih informacij o kongresu, naj obogati naš kongresni program. Še enkrat lepo vabljeni s svojimi prispevki!
V imenu Programskega odbora Kongresa psihologov Slovenije 2023
Vlasta Novak Zabukovec, predsednica
KJE?
Portorož
Kongresni center Bernardin, Obala 2, 6320 Portorož
Kongresni center Bernardin, Obala 2, 6320 Portorož
KDAJ?
16.-18. novembra 2023
Dr. Vlasta Novak Zabukovec, predsednica Programskega odbora
Programski odbor in Organizacijski odbor
Člani Programskega odbora in Organizacijskega odbora smo tisti, ki bomo skrbeli, da bo odlična vsebina podana učinkovito in urejeno, da bomo vsi vedeli, kam in kdaj, ter da bo izkušnja kongresa čudovita :)
Vlasta Novak Zabukovec
up famnit, UL FF
Predsednica Programskega odbora
Ana Arzenšek
UP Famnit, UP FM
Članica Programskega odbora
Andreja Avsec
UL FF
Članica programskega odbora
Katarina Babnik
UP FF
Članica programskega odbora
Karin Bakračevič
UM FF
Članica programskega odbora
Dušica Boben
Center za PDS
Članica programskega odbora
David Gosar
UKC LJ
Član programskega odbora
Kaja Hacin Beyazoglu
UL FF
Članica Programskega odbora
Barbara Horvat Rauter
URI SOČA
Članica Programskega odbora
Špela Hvalec
PB IDRIJA
Članica Programskega odbora
Tina Jeromen
PSIHOLAB
Članica Programskega odbora
Vesna Jug
UP FAMNIT
Članica Programskega odbora
Matic Kadliček
VIDEOCENTER
Član programskega odbora
Luka Komidar
UL FF
Član Programskega odbora
Dean Lipovac
UP FAMNIT, INNORENEW COE
Član Programskega odbora
Urša Mars Bitenc
UP FAMNIT
Članica Programskega odbora
Satja Mulej Bratec
UM FF
Članica Programskega odbora
Kristijan Musek Lešnik
UP FAMNIT
Član Programskega odbora
Julija Pelc
HERUKA
Članica programskega odbora
Tina Podlogar
UP FAMNIT, UP IAM
Članica Programskega odbora
Maja Smrdu
UP FAMNIT, ZD KOPER
Članica
Programskega odbora
Programskega odbora
Matija Svetina
UL FF
Član Programskega odbora
Saša Zorjan
UM FF
Članica Programskega odbora
Vesna Jug
UP FAMNIT
Predsednica Organizacijskega odbora
Maja Gaspari
UNICREDIT
Članica Organizacijskega odbora
Maja Jotić
PRIMERA
Članica Organizacijskega odbora
Tanja Kajtna
UL FŠ
Članica Organizacijskega odbora
Urša Mars Bitenc
UP FAMNIT
Članica Organizacijskega odbora
Jar Žiga Marušič
UP FAMNIT
Član Organizacijskega odbora
Petra Mikolič
NIJZ
Članica Organizacijskega odbora
Tjaša Ogrizek
UP FAMNIT
Članica Organizacijskega odbora
Tina Tinkara Peternelj
UP FAMNIT
Članica Organizacijskega odbora
Anja Podlesek
UL FF
Članica Organizacijskega odbora
Vabljeni predavatelji in program
Vsebino bomo sproti posodabljali, ko bomo imeli podrobnejše informacije o predavateljih in temah kongresa.
Maria Ojala
Örebro University
Climate-change hope among young people
Relations to mental wellbeing and climate-change engagement
Youth is an important stakeholder group concerning climate change since it is their future that is threatened. Because many young people feel hopelessness and helplessness concerning the global future it could be argued that is vital to promote hope concerning climate change, both for mental wellbeing and an active citizenship. In this talk I will present some of my empirical and theoretical research about climate-change hope. I will concentrate on if, and how, climate-change hope relates to climate-change engagement and subjective wellbeing. I will also present some sources of hope, for instance different kinds of trust, and argue that it is important to take account of these when investigating the association between hope and an active citizenship. In addition, I will focus on the agency part of the hope concept. Agency thinking is an important part of the most well-known hope theory in psychology created by Rick Snyder. However, not many studies have been performed in relation to societal issues. I will talk about how specific ways of coping with conflicts when young people try to live in a more sustainable manner in a largely unsustainable society could be seen as agency thinking in relation to climate-change hope.
Maria Ojala is an associate professor (docent) in psychology at Örebro University in Sweden. She is also a research director for CESSS (Center for Environmental and Sustainability Social Science). For over fifteen years she has conducted both qualitative and quantitative research, as well as theoretical research, about how young people relate to global climate change. Her focus has mainly been on climate-change worry and hope and how young people cope with climate change. She has also investigated how these factors relate to an active citizenship (different kinds of climate-change engagement) and mental wellbeing. Maria has published her research in journals like Journal of Environmental Psychology, Environmental Education Research, European Journal of Developmental Psychology and European Psychologist. One of her latest publications is a review article about climate-change hope in Current Opinion in Psychology
Maria vas vse vabi, da ji morebitna vprašanja, vezana na njeno predavanje, zastavite na njen e-mail naslov: [email protected]
Relations to mental wellbeing and climate-change engagement
Youth is an important stakeholder group concerning climate change since it is their future that is threatened. Because many young people feel hopelessness and helplessness concerning the global future it could be argued that is vital to promote hope concerning climate change, both for mental wellbeing and an active citizenship. In this talk I will present some of my empirical and theoretical research about climate-change hope. I will concentrate on if, and how, climate-change hope relates to climate-change engagement and subjective wellbeing. I will also present some sources of hope, for instance different kinds of trust, and argue that it is important to take account of these when investigating the association between hope and an active citizenship. In addition, I will focus on the agency part of the hope concept. Agency thinking is an important part of the most well-known hope theory in psychology created by Rick Snyder. However, not many studies have been performed in relation to societal issues. I will talk about how specific ways of coping with conflicts when young people try to live in a more sustainable manner in a largely unsustainable society could be seen as agency thinking in relation to climate-change hope.
Maria Ojala is an associate professor (docent) in psychology at Örebro University in Sweden. She is also a research director for CESSS (Center for Environmental and Sustainability Social Science). For over fifteen years she has conducted both qualitative and quantitative research, as well as theoretical research, about how young people relate to global climate change. Her focus has mainly been on climate-change worry and hope and how young people cope with climate change. She has also investigated how these factors relate to an active citizenship (different kinds of climate-change engagement) and mental wellbeing. Maria has published her research in journals like Journal of Environmental Psychology, Environmental Education Research, European Journal of Developmental Psychology and European Psychologist. One of her latest publications is a review article about climate-change hope in Current Opinion in Psychology
Maria vas vse vabi, da ji morebitna vprašanja, vezana na njeno predavanje, zastavite na njen e-mail naslov: [email protected]
David Gosar
PEDIATRIČNA KLINIKA LJUBLJANA
Digitalna preobrazba psihološke prakse in raziskovanja
Najkasneje z nastopom pandemije COVID-19, je psihologija doživela digitalno preobrazbo, ki je nepreklicno spremenila način našega dela ter naravo psiholoških pojavov, ki jih raziskujemo. Uporaba digitalnih tehnologij nam je v času najstrožjih ukrepov za preprečevanje pandemije omogočila, da smo nadaljevali z nudenjem psihološke pomoči, v prihodnje pa uporaba digitalnih intervencij preko spleta in mobilnih naprav obljublja še večjo dostopnost intervencij za ohranjanje in izboljšanje duševnega zdravja. Novi, virtualni svetovi navidezne resničnost že zdaj nudijo do sedaj neslutene možnosti pri psihoterapevtski obravnavi strahov, lajšanju tesnobe ali bolečine, obenem pa nam omogočajo nove, bolj ekološko veljavne možnosti za ocenjevanje spoznavnih sposobnosti. Pri našem kliničnem delu so nam lahko v pomoč tudi algoritmi za strojno učenje, ki nudijo dodatno podporo pri superviziji in skupnostnih intervencijah na področju duševnega zdravja. Za naglim razvojem velikih jezikovnih modelov pa se nam poleg tega obetajo nove možnosti uporabe nestrukturiranih besedil za namene psihološkega ocenjevanja.
Vsa ta prizadevanja pa bi bila zamanj v kolikor bi zanemarili, da izhaja dobra klinična praksa iz dobrega poznavanja osnovnih kliničnih veščin in empirične psihološke znanosti. V slednjo prinaša digitalna preobrazba psihologije tektonske premike. Uporaba sodobnih modelov raziskovanja psiholoških procesov v zveznem času nam omogoča, da naslovimo eno najbolj zanimivih vprašanj v psihologiji – po kakšnih zakonitostih se doživljanje trenutka preliva v tokove razpoloženja, počutja in vsakodnevne navade in nazadnje trajne osebnostne značilnosti. Naše doživljanje lastne osebnosti in subjektivno doživljanje pomembno zaznamuje tudi utelešenost. Ni je metode, ki bi nam nudila večje bogasto eksperimentalnih možnosti za preučevanje tega pojava kot navidezna resničnost. Kako se pogajajo majhni in veliki? Kako bi se vedli, če bi imeli drugačne telo ali celo rep? To sta le dve od zanimivih vprašanj, ki jih v zadnjem času naslavljajo raziskovalci. Uporaba velikih jezikovnih modelov nam poleg tega omogoča bolje nasloviti še eno kontroverzno vprašanje v psihologiji – kašna je napovedna moč in veljavnost preizkusov, ki temeljijo na nestrukturiranih odgovorih. Nenazadnje pa nas nedavni napredek velikih jezikovnih modelov postavlja pred eno najbolj fundamentalnih vprašanj našega časa – ali poleg nas lahko tudi neživa materija misli?
David Gosar je kot klinični psiholog zaposlen na Kliničnem oddelku za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike v Ljubljani. Njegovi raziskovalni interesi so povezani z njegovim kliničnim delom in vključujejo področja razvojne nevropsihologije in nevroznanosti ter so povezani z raziskovanjem nevrobioloških mehanizmom in bolezenskih dejavnikov, ki vplivajo na kognitivno, čustveno in socialno funkcioniranje otrok in mladostnikov z različnimi nevrološkimi, nevrorazvojnimi in funkcionalnimi motnjami. Poleg področja razvojne nevropsihologije njegovo znanstveno in strokovno zanimanje burita področji psihometrije in e-psihologije. V sodelovanju s slovenskimi založniki psihodiagnostičnih sredstev redno sodeluje pri priredbi in razvoju pripomočkov za psihološko ocenjevanje, k strokovnem razvoju na tem področju pa prispeva tudi kot član Komisije za psihodiagnostična sredstva pri Društvu psihologov Slovenije. Kot član delovne skupine za e-psihologijo pri Evropski federaciji psiholoških društev si poleg tega prizadeva za strokovno in etično utemeljeno vključevanje novosti na področju e-psihologije ter podatkovne znanosti v klinično prakso.
Yannick Joye
VILNIUS UNIVERSITY
Natural environments and psychological wellbeing – traditional theories, theory critique and outlining a novel account
What do natural environments do with people? How do they affect our wellbeing, influence our emotions, and cognition? This is the question that runs as a red thread throughout my research and is part and parcel of what has nowadays become known as "restorative environments" research. In this talk, I will give an overview of existing theories on restorative environments that have since the 1970-80s tried to answer that question, with a focus on biophilia theory, Stress Recovery Theory, and Attention Restoration Theory. I will discuss the theoretical and practical importance of this line of research, as well as the need for theory critique in building novel frameworks to optimize interventions that reap the benefit of contact with nature. Specifically, I will sketch the outlines of a recently developed goal-discrepancy account that tries to provide an alternative to the traditional restoration theories. In essence, restorative nature experiences do not reflect a replenishment process but reflect the reduction of discrepancies between an individual's situation and goal(s). I will discuss experiments that provide initial support for this account and show how the account can also be meaningful to understand sustainable behavior.
Yannick Joye (° Belgium) is currently a senior researcher at Vilnius University, Lithuania. He earned his PhD in philosophy in 2007 from Ghent University, Belgium. Joye's research focuses on the psychological impact of environments on individuals, with particular emphasis on understanding the mechanisms underlying restorative nature experiences. Additionally, he has conducted theoretical and empirical work exploring the influence of architecture on human behavior and psychological function. Yannick Joye's contributions to these fields have been published in peer-reviewed journals, including the Journal of Experimental Psychology: Human Perception and Performance, Journal of Environmental Psychology, and Psychological Science.
Natural environments and psychological wellbeing – traditional theories, theory critique and outlining a novel account
What do natural environments do with people? How do they affect our wellbeing, influence our emotions, and cognition? This is the question that runs as a red thread throughout my research and is part and parcel of what has nowadays become known as "restorative environments" research. In this talk, I will give an overview of existing theories on restorative environments that have since the 1970-80s tried to answer that question, with a focus on biophilia theory, Stress Recovery Theory, and Attention Restoration Theory. I will discuss the theoretical and practical importance of this line of research, as well as the need for theory critique in building novel frameworks to optimize interventions that reap the benefit of contact with nature. Specifically, I will sketch the outlines of a recently developed goal-discrepancy account that tries to provide an alternative to the traditional restoration theories. In essence, restorative nature experiences do not reflect a replenishment process but reflect the reduction of discrepancies between an individual's situation and goal(s). I will discuss experiments that provide initial support for this account and show how the account can also be meaningful to understand sustainable behavior.
Yannick Joye (° Belgium) is currently a senior researcher at Vilnius University, Lithuania. He earned his PhD in philosophy in 2007 from Ghent University, Belgium. Joye's research focuses on the psychological impact of environments on individuals, with particular emphasis on understanding the mechanisms underlying restorative nature experiences. Additionally, he has conducted theoretical and empirical work exploring the influence of architecture on human behavior and psychological function. Yannick Joye's contributions to these fields have been published in peer-reviewed journals, including the Journal of Experimental Psychology: Human Perception and Performance, Journal of Environmental Psychology, and Psychological Science.
Ernest Ženko
univerza na primorskem
O psihologiji družbe
Duševno zdravje je temeljna človekova pravica. Glede na to, da zavisi od prepleta dejavnikov, ki so po eni strani individualni, po drugi pa tudi kolektivni, se zastavlja vprašanje, v kolikšni meri in kako današnja družba človeku zagotavlja ali odreka to pravico? Z drugimi besedami, kako zdrava je sodobna družba?
Čeprav je postmodernost v teoriji že nekaj časa skoraj povsem iz mode pa česa podobnega ni mogoče trditi za prakso, če s tem razumemo pojave, ki jih je teorija indentificirala ali napovedala, danes pa jih srečujemo na vseh ravneh vsakdanjega življenja. Prav ti pojavi, kot so izguba temelja, brezglobinskost, relativizem in nezaupanje v znanost itn., skupaj s perečimi okoljskimi problemi, ponovno prebujeno jedrsko grožnjo in negotovostjo, ki jo pomeni razvoj umetne inteligence, predstavljajo tveganja za duševno zdravje na družbeni ravni.
Avtor v svojem predavanju izhaja iz pojma »kognitivnega zemljevida« (E. C. Tolman), ki ga je v kontekst družbene analize uvedel ameriški kulturni kritik Fredric Jameson. Slednji predpostavlja, da je razvoj t. i. postmoderne družbe na individualni ravni onemogočil razumevanje svojega lastnega mesta v globalnem družbenem okolju, s tem pa tudi možnost smiselnega odločanja in delovanja, ki presega zgolj individualni okvir. Takšno delovanje predpostavlja in celo zahteva kognitivni zemljevid, na katerem niso vidne zgolj točke trenutne globalne fizične in socialne resničnosti, pač pa tudi možnosti njenega razvoja. Trenutno stanje je vedno določeno tudi s svojo prihodnostjo, vendar pa za družbo, ki v svoji prihodnosti vidi zgolj grožnje, težko trdimo, da pozitivno prispeva k duševnemu zdravju.
Dr. Ernest Ženko je študiral fiziko in filozofijo na Univerzi v Ljubljani ter na Filozofski fakulteti doktoriral iz filozofije. Po doktoratu je bil zaposlen raziskovalec na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, od leta 2003 pa se zaposlen na Univerzi na Primorskem, kjer je redni profesor za filozofijo kulture. Med njegova zanimanja sodijo vprašanja sodobne družbe, sodobna filozofija, estetika, vizualna kultura in umetnost ter fotografija in film.
Duševno zdravje je temeljna človekova pravica. Glede na to, da zavisi od prepleta dejavnikov, ki so po eni strani individualni, po drugi pa tudi kolektivni, se zastavlja vprašanje, v kolikšni meri in kako današnja družba človeku zagotavlja ali odreka to pravico? Z drugimi besedami, kako zdrava je sodobna družba?
Čeprav je postmodernost v teoriji že nekaj časa skoraj povsem iz mode pa česa podobnega ni mogoče trditi za prakso, če s tem razumemo pojave, ki jih je teorija indentificirala ali napovedala, danes pa jih srečujemo na vseh ravneh vsakdanjega življenja. Prav ti pojavi, kot so izguba temelja, brezglobinskost, relativizem in nezaupanje v znanost itn., skupaj s perečimi okoljskimi problemi, ponovno prebujeno jedrsko grožnjo in negotovostjo, ki jo pomeni razvoj umetne inteligence, predstavljajo tveganja za duševno zdravje na družbeni ravni.
Avtor v svojem predavanju izhaja iz pojma »kognitivnega zemljevida« (E. C. Tolman), ki ga je v kontekst družbene analize uvedel ameriški kulturni kritik Fredric Jameson. Slednji predpostavlja, da je razvoj t. i. postmoderne družbe na individualni ravni onemogočil razumevanje svojega lastnega mesta v globalnem družbenem okolju, s tem pa tudi možnost smiselnega odločanja in delovanja, ki presega zgolj individualni okvir. Takšno delovanje predpostavlja in celo zahteva kognitivni zemljevid, na katerem niso vidne zgolj točke trenutne globalne fizične in socialne resničnosti, pač pa tudi možnosti njenega razvoja. Trenutno stanje je vedno določeno tudi s svojo prihodnostjo, vendar pa za družbo, ki v svoji prihodnosti vidi zgolj grožnje, težko trdimo, da pozitivno prispeva k duševnemu zdravju.
Dr. Ernest Ženko je študiral fiziko in filozofijo na Univerzi v Ljubljani ter na Filozofski fakulteti doktoriral iz filozofije. Po doktoratu je bil zaposlen raziskovalec na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU, od leta 2003 pa se zaposlen na Univerzi na Primorskem, kjer je redni profesor za filozofijo kulture. Med njegova zanimanja sodijo vprašanja sodobne družbe, sodobna filozofija, estetika, vizualna kultura in umetnost ter fotografija in film.
OBJAVLJEN JE UREJEN KONČNI PROGRAM KONGRESA, V NJEM LAHKO VIDITE TUDI LOKACIJE POSAMEZNIH SEKCIJ. Lahko se veselimo številnih zanimivih in aktualnih tem!
Prijava na kongres
Do prijavnice dostopate s klikom na zeleni gumb, odločite se lahko za aktivno ali pasivno udeležbo na kongresu.
Za aktivno udeležbo se prijavite na način, da izberete vrsto prispevka (opisani so spodaj) in oddate povzetek v dolžini 200 - 300 besed. Povzetek mora biti napisan kot en odstavek brez podnaslovov. Predstavlja naj kratek, natančen in jasen izvleček vaše predstavitve, ki navaja teoretski okvir, znanstveni problem, uporabljene metode, glavne rezultate in zaključke. Izogibajte se dodajanju referenc. Vsak udeleženec lahko prijavi največ dva prispevka. Vsi povzetki bodo po kongresu objavljeni kot del zbornika povzetkov v reviji Psihološka obzorja. Oddaja PPT datotek in podobno ni potrebna.
Uredniški odbor Psiholoških obzorij pa vse udeležence kongresa vabi tudi, da pripravite prispevke v polni dolžini v obliki znanstvenega ali strokovnega članka. Preko recenzentskega postopka bo uredniški odbor presodil, če bodo ti članki primerni za objavo v posebni tematski izdaji revije.
Vrste prispevkov:
Kratke predstavitve. Predstavitev prispevkov enega ali več soavtorjev, trajanje 15 minut in dodatnih 5 minut za vprašanja in diskusijo.
Posterji. Ugotovitve kratkih raziskav ali iznajdljivih praks, ki so predstavljene na velikem natisnjenem posterju, v vodenih predstavitvah boste avtorji imeli 5 minut časa za predstavitev svojega posterja. Največji dovoljeni format posterjev je pokončni A0: širina 841mm × višina 1189 mm.
Simpoziji. Simpozij sestavlja tri do šest predstavitev inovativnih praks in/ali novih teoretičnih perspektiv v trajanju 90 minut, vključno z diskusijo. Simpozij prijavi vodja simpozija, ki v prijavi napiše povzetek vsebine, navede sodelujoče govorce ter okvirno temo predstavitve vsakega govorca. V zborniku prispevkov lahko vsak udeleženec simpozija pripravi tudi povzetek svojega prispevka (v dolžini 200 - 300 besed, napisan kot en odstavek brez podnaslovov - predstavlja naj kratek, natančen in jasen izvleček vaše predstavitve, brez dodanih referenc). Ta povzetek oddajte do 30. septembra na naslov [email protected].
Delavnice. Eksperti praktično predstavijo določeno temo oz. metodo, kjer udeleženci dobijo izkušnjo iz prve roke, traja naj 90 minut, vključujoč uvod, glavno aktivnost in diskusijo.
Okrogle mize. Na okrogli mizi skupina ljudi sodeluje v intenzivni diskusiji in debati na izbrano temo. Okrogla miza lahko traja 60 minut.
Glede na vaš status smo pripravili naslednje možnosti prijave:
Prijava kot psiholog/inja, član/ica DPS:
kotizacija: 190 EUR
kotizacija vključuje: prisotnost na vseh vsebinah kongresa, kongresna gradiva, prigrizke med odmori, kosilo v petek
Prijava kot psiholog/inja, nečlan/ica DPS:
kotizacija: 260 EUR
kotizacija vključuje: prisotnost na vseh vsebinah kongresa, kongresna gradiva, prigrizke med odmori, kosilo v petek
Prijava kot nepsiholog/inja:
kotizacija: 260 EUR
kotizacija vključuje: prisotnost na vseh vsebinah kongresa, kongresna gradiva, prigrizke med odmori, kosilo v petek
Prijava kot študent/ka oziroma upokojenec/ka, za čas celotnega kongresa:
kotizacija: 90 EUR
kotizacija vključuje: prisotnost na vseh vsebinah kongresa, kongresna gradiva, prigrizke med odmori, kosilo v petek
Prijava kot študent/ka za študentski dan:
kotizacija: 45 EUR
kotizacija vključuje: prisotnost na vsebinah študentskega dne, kongresna gradiva, prigrizek med odmorom
Prijave za prispevke študentov so podaljšane do 30. avgusta.
Kotizacijo lahko poravnate tudi preko spodaj objavljenih QR kod. Izberite ustrezno kategorijo, poskenirajte v aplikaciji spletne banke in plačilo bo urejeno.
Za aktivno udeležbo se prijavite na način, da izberete vrsto prispevka (opisani so spodaj) in oddate povzetek v dolžini 200 - 300 besed. Povzetek mora biti napisan kot en odstavek brez podnaslovov. Predstavlja naj kratek, natančen in jasen izvleček vaše predstavitve, ki navaja teoretski okvir, znanstveni problem, uporabljene metode, glavne rezultate in zaključke. Izogibajte se dodajanju referenc. Vsak udeleženec lahko prijavi največ dva prispevka. Vsi povzetki bodo po kongresu objavljeni kot del zbornika povzetkov v reviji Psihološka obzorja. Oddaja PPT datotek in podobno ni potrebna.
Uredniški odbor Psiholoških obzorij pa vse udeležence kongresa vabi tudi, da pripravite prispevke v polni dolžini v obliki znanstvenega ali strokovnega članka. Preko recenzentskega postopka bo uredniški odbor presodil, če bodo ti članki primerni za objavo v posebni tematski izdaji revije.
Vrste prispevkov:
Kratke predstavitve. Predstavitev prispevkov enega ali več soavtorjev, trajanje 15 minut in dodatnih 5 minut za vprašanja in diskusijo.
Posterji. Ugotovitve kratkih raziskav ali iznajdljivih praks, ki so predstavljene na velikem natisnjenem posterju, v vodenih predstavitvah boste avtorji imeli 5 minut časa za predstavitev svojega posterja. Največji dovoljeni format posterjev je pokončni A0: širina 841mm × višina 1189 mm.
Simpoziji. Simpozij sestavlja tri do šest predstavitev inovativnih praks in/ali novih teoretičnih perspektiv v trajanju 90 minut, vključno z diskusijo. Simpozij prijavi vodja simpozija, ki v prijavi napiše povzetek vsebine, navede sodelujoče govorce ter okvirno temo predstavitve vsakega govorca. V zborniku prispevkov lahko vsak udeleženec simpozija pripravi tudi povzetek svojega prispevka (v dolžini 200 - 300 besed, napisan kot en odstavek brez podnaslovov - predstavlja naj kratek, natančen in jasen izvleček vaše predstavitve, brez dodanih referenc). Ta povzetek oddajte do 30. septembra na naslov [email protected].
Delavnice. Eksperti praktično predstavijo določeno temo oz. metodo, kjer udeleženci dobijo izkušnjo iz prve roke, traja naj 90 minut, vključujoč uvod, glavno aktivnost in diskusijo.
Okrogle mize. Na okrogli mizi skupina ljudi sodeluje v intenzivni diskusiji in debati na izbrano temo. Okrogla miza lahko traja 60 minut.
Glede na vaš status smo pripravili naslednje možnosti prijave:
Prijava kot psiholog/inja, član/ica DPS:
kotizacija: 190 EUR
kotizacija vključuje: prisotnost na vseh vsebinah kongresa, kongresna gradiva, prigrizke med odmori, kosilo v petek
Prijava kot psiholog/inja, nečlan/ica DPS:
kotizacija: 260 EUR
kotizacija vključuje: prisotnost na vseh vsebinah kongresa, kongresna gradiva, prigrizke med odmori, kosilo v petek
Prijava kot nepsiholog/inja:
kotizacija: 260 EUR
kotizacija vključuje: prisotnost na vseh vsebinah kongresa, kongresna gradiva, prigrizke med odmori, kosilo v petek
Prijava kot študent/ka oziroma upokojenec/ka, za čas celotnega kongresa:
kotizacija: 90 EUR
kotizacija vključuje: prisotnost na vseh vsebinah kongresa, kongresna gradiva, prigrizke med odmori, kosilo v petek
Prijava kot študent/ka za študentski dan:
kotizacija: 45 EUR
kotizacija vključuje: prisotnost na vsebinah študentskega dne, kongresna gradiva, prigrizek med odmorom
Prijave za prispevke študentov so podaljšane do 30. avgusta.
Kotizacijo lahko poravnate tudi preko spodaj objavljenih QR kod. Izberite ustrezno kategorijo, poskenirajte v aplikaciji spletne banke in plačilo bo urejeno.
plačilo kotizacije
Po prijavi boste dobili elektronsko potrditev prijave ter navodila, kako lahko poravnate vašo kotizacijo, lahko pa jo poravnate tudi neposredno preko objavljenih QR kod.
časovnica
20. junij 2023 – zadnji rok za oddajo povzetkov (prijavo aktivne udeležbe)
15. avgust 2023 – začetek obveščanja o sprejemu prispevkov na kongres
15. oktober 2023 - zadnji dan za prijavo študentskih povzetkov
30. september 2023 – zadnji dan za prijavo na kongres
Rok za plačilo kotizacije je 30. 9. 2023. V primeru odjave vam do 30. 9. (če ste plačali pred tem datumom) vrnemo 90% kotizacije.
Za odjave do 30. 10. vrnemo 50% kotizacije, po tem datumu pa ni vračil kotizacije.
V primeru pozne prijave (po 30. 9. 2023) se kotizacija dvigne za 50 EUR za psihologe (člane in nečlane DPS) in nepsihologe ter 30 EUR za študente in upokojence ter 20 EUR za študentski dan.
15. avgust 2023 – začetek obveščanja o sprejemu prispevkov na kongres
15. oktober 2023 - zadnji dan za prijavo študentskih povzetkov
30. september 2023 – zadnji dan za prijavo na kongres
Rok za plačilo kotizacije je 30. 9. 2023. V primeru odjave vam do 30. 9. (če ste plačali pred tem datumom) vrnemo 90% kotizacije.
Za odjave do 30. 10. vrnemo 50% kotizacije, po tem datumu pa ni vračil kotizacije.
V primeru pozne prijave (po 30. 9. 2023) se kotizacija dvigne za 50 EUR za psihologe (člane in nečlane DPS) in nepsihologe ter 30 EUR za študente in upokojence ter 20 EUR za študentski dan.
Psihologi/nje
- člani/ce DPS
- člani/ce DPS
Psihologi/nje - nečlani/ce DPS in Nepsihologi/nje
Študenti/ke in upokojenci/ke za celoten kongres
Študenti -
študentski dan
študentski dan
Information in English
The Slovenian Congress of Psychologists is back after two years of pandemic-related challenges. The event is set to take place on the Slovenian coast at the Congress Centre Bernardin in Portorož from November 16th to 18th, 2023. The scientific programme committee has chosen the theme of "I and the environment: interplay of inner and outer worlds". This theme encompasses a variety of topics such as an individual's experiences in social, natural, built, and virtual environments. It also includes topics such as an individual's response to different events in these environments, the influence of social media, and the role of the natural environment in an individual's balanced life. Submissions for the Congress can explore ideas such as the effects of wooden elements in home environments, the impact of a park view in a work environment, and the role of natural events on an individual's health. Abstract submissions are welcome.
SUBMISSIONS AND REGISTRATIONS
To register, click the green button, which will open a registration form. Below, we have listed different registration options.
Registration as a psychologist and member of DPS:
Fee: 190 EUR
Fee payment includes: attendance at all Congress events, Congress materials, snacks during breaks, and Friday lunch.
Registration as a psychologist but non-member of DPS:
Fee: 260 EUR
Fee payment includes: attendance at all Congress events, Congress materials, snacks during breaks, and Friday lunch.
Registration as a non-psychologist:
Fee: 260 EUR
Fee payment includes: attendance at all Congress events, Congress materials, snacks during breaks, and Friday lunch.
Registration for students or retired people for the duration of Congress:
Fee: 90 EUR
Fee payment includes: attendance at all Congress events, Congress materials, snacks during breaks, and Friday lunch.
Registration for students for Student Day:
Fee: 45 EUR
Fee payment includes: attendance at all Student Day events and snacks during breaks.
You can choose between passive or active participation. If you want to present your research at the Congress, there are several options available to you. The length of abstracts should not exceed 300 words, and each attendee can submit a maximum of two abstracts.
Short presentations are available for submissions of one or more co-authors and last a maximum of 15 minutes, followed by an additional 5 minutes for questions and discussion.
Posters are suitable for small research findings or innovative practices, presented on a large printed poster. Authors will have 5 minutes during guided presentations to present their poster. The largest format allowed is upright A0: 841mm (width) x 1189 mm (height).
Symposiums include three to six presentations of innovative practices and/or new theoretical perspectives within a 90-minute time frame, including discussions. The symposium is prepared by the head of the symposium, who writes the abstract of contents, lists participating speakers, and provides a rough topic of presentation from each speaker.
Workshops involve experts presenting their topic or method in a practical manner, where participants gain first-hand experience within a 90-minute time frame, including introduction, main activity, and discussion.
Round tables consist of a group of experts collaborating in an intensive discussion and debate on a pick topic, lasting 60 minutes.
Abstracts of submissions of all kinds (posters, verbal presentations, and invited lectures) will be published in the Slovenian online journal Horizons of Psychology.
The application form is in Slovenian language - should you need assistance with the registration, please contact [email protected] .
SUBMISSIONS AND REGISTRATIONS
To register, click the green button, which will open a registration form. Below, we have listed different registration options.
Registration as a psychologist and member of DPS:
Fee: 190 EUR
Fee payment includes: attendance at all Congress events, Congress materials, snacks during breaks, and Friday lunch.
Registration as a psychologist but non-member of DPS:
Fee: 260 EUR
Fee payment includes: attendance at all Congress events, Congress materials, snacks during breaks, and Friday lunch.
Registration as a non-psychologist:
Fee: 260 EUR
Fee payment includes: attendance at all Congress events, Congress materials, snacks during breaks, and Friday lunch.
Registration for students or retired people for the duration of Congress:
Fee: 90 EUR
Fee payment includes: attendance at all Congress events, Congress materials, snacks during breaks, and Friday lunch.
Registration for students for Student Day:
Fee: 45 EUR
Fee payment includes: attendance at all Student Day events and snacks during breaks.
You can choose between passive or active participation. If you want to present your research at the Congress, there are several options available to you. The length of abstracts should not exceed 300 words, and each attendee can submit a maximum of two abstracts.
Short presentations are available for submissions of one or more co-authors and last a maximum of 15 minutes, followed by an additional 5 minutes for questions and discussion.
Posters are suitable for small research findings or innovative practices, presented on a large printed poster. Authors will have 5 minutes during guided presentations to present their poster. The largest format allowed is upright A0: 841mm (width) x 1189 mm (height).
Symposiums include three to six presentations of innovative practices and/or new theoretical perspectives within a 90-minute time frame, including discussions. The symposium is prepared by the head of the symposium, who writes the abstract of contents, lists participating speakers, and provides a rough topic of presentation from each speaker.
Workshops involve experts presenting their topic or method in a practical manner, where participants gain first-hand experience within a 90-minute time frame, including introduction, main activity, and discussion.
Round tables consist of a group of experts collaborating in an intensive discussion and debate on a pick topic, lasting 60 minutes.
Abstracts of submissions of all kinds (posters, verbal presentations, and invited lectures) will be published in the Slovenian online journal Horizons of Psychology.
The application form is in Slovenian language - should you need assistance with the registration, please contact [email protected] .
Lokacija
Portorož
Kongresni center Bernardin, Obala 2, 6320 Portorož
Kongresni center Bernardin, Obala 2, 6320 Portorož
HOTELSKA NAMESTITEV
Doplačila
Turistična taksa: 2,50 EUR po osebi na dan; Prijavnina: 1,00 EUR po osebi na bivanje
Cena namestitve vključuje
nočitev z zajtrkom, brezžični internet, vstop v morski park Termaris, parkirišče;
za goste GH Bernardin 5*: vstop v bazen in fitnes Spa Paradise.
Rezervacija hotelskih sob
V hotelu so nam olajšali prijavo za bivanje - prijavo lahko uredite preko povezave, ki vas bo vodila skozi rezervacijo.
Parkiranje
Parkirnih mest je za vse udeležence kongresa dovolj na hotelskem parkirišču, ne glede na to, ali v hotelu spite ali ste samo dnevni obiskovalci kongresa.
| Objekt | Storitev | Obračun | Cena |
| GH Bernardin 5* | BB SGL | na enoto na noč | 132,00 € |
| GH Bernardin 5* | BB DBL | na enoto na noč | 142,00 € |
| Histrion 4* | BB SGL | na enoto na noč | 122,00 € |
| Histrion 4* | BB DBL | na enoto na noč | 132,00 € |
| Vile Park 3* | BB SGL | na enoto na noč | 92,00 € |
| Vile Park 3* | BB DBL | na enoto na noč | 102,00 € |
Doplačila
Turistična taksa: 2,50 EUR po osebi na dan; Prijavnina: 1,00 EUR po osebi na bivanje
Cena namestitve vključuje
nočitev z zajtrkom, brezžični internet, vstop v morski park Termaris, parkirišče;
za goste GH Bernardin 5*: vstop v bazen in fitnes Spa Paradise.
Rezervacija hotelskih sob
V hotelu so nam olajšali prijavo za bivanje - prijavo lahko uredite preko povezave, ki vas bo vodila skozi rezervacijo.
Parkiranje
Parkirnih mest je za vse udeležence kongresa dovolj na hotelskem parkirišču, ne glede na to, ali v hotelu spite ali ste samo dnevni obiskovalci kongresa.
FOTO UTRINKI
Kontakt
Če imate kakšna vprašanja, se nam oglasite, v najkrajšem možnem času se bomo poskusili odzvati.